ABA

ABA, kratica za angleški izraz Applied Behaviour Analysis  - Aplikativna vedenjska analiza, je znanstven pristop, ki uporablja strategije, temelječe na različnih metodah in tehnikah učenja, njen namen pa je učenje funkcionalnih veščin in zmanjševanje neželenega vedenja. Je intenzivna zgodnja obravnava za otroke z avtizmom.

Mednarodni znanstveni izsledki so potrdili, da je terapevtska metoda na osnovi vedenjske analize (ABA) najuspešnješi pristop pri osebah z diagnozo avtisticnega spektra.

Metoda ABA ni zdravilo proti avtizmu, temveč trenutno najbolj učinkovit učni pristop pri avtizmu. To dokazujejo znanstvene raziskave že izpred 30 let (Lovaas, 1973) in prav tako številne poznejše mednarodne študije, ki so  potrdile njeno učinkovitost pri izboljšanju na vseh razvojnih področjih, tako inteligenčnega kvocienta kot obvladanja jezika in socialno primernega vedenja (Eikeseth, 2002, Howard 2005). Izmed vseh intenzivnih vedenjskih obravnav je najbolj proučevan model prav pristop na podlagi vedenjske analize ABA.

S pomočjo učnega programa, ki je povsem prilagojen potrebam in zmožnostim posameznega otroka, lahko metoda ABA izboljša sposobnost otrokovega prilagajanja okolju, njegove komunikacijske sposobnosti, veščine samopomoči ter intelektualne sposobnosti.

Metoda ABA je učinkovita, če je:

a) intenzivna:  strokovna literatura dokazuje pomembno izboljšanje, če se obravnava izvaja vsaj 25 ur tedensko, 50 tednov na leto in traja vsaj dve leti;

b) zgodnja: raziskave kažejo, da se najboljši rezultati dosežejo, če se obravnava začne do tretjega leta otrokove starosti;

c) globalna: program mora pokrivati vsa področja razvoja in vsa otrokova okolica, od terapevtov do staršev, mora uporabljati enak učni pristop. Učinkovitost obravnave je odvisna namreč od tega, da pri postopkih, ki jih je predlagal vedenjski analitik, sodeluje čim več ljudi, ki so v vsakodnevnem stiku z otrokom;

d) redno supervizirana s strani vedenjskega analitika.

Strokovna literatura ne priporoča, da se obenem z metodo ABA uporabljajo še drugi pristopi: sočasna uporaba različnih pristopov lahko prej negativno vpliva na otrokovo vedenje, kot pa ga izboljša.

ABA je specializirana zgodnja obravnava za otroke z avtizmom, katere strategije izvirajo iz načel učenja, njen namen pa je učenje družabno uporabnih veščin in zmanjševanje nezaželenega vedenja. Izbira ciljev učenja (učni načrt) in načina, kako bomo otroka učili (procedure, učno okolje itd.), je odvisna od prioritet posameznega otroka in njegovih sposobnosti učenja.

Vedenjski analitik skupaj z družino določi najpomembnejše in realistične vzgojne cilje za otroka in določi najprimernejše procese, postopke za poučevanje.

Učni načrt je integriran s Skinnerjevo analizo jezika (ABA – VB Verbal Behavior) in usmerjen na najbolj prizadeta področja pri avtizmu: družabne  veščine, jezik, domišljija.

Veščine, ki se jih otrok začne najprej učiti, zajemajo:

Obravnava se izvaja tako v t.i. naravnem okolju (NET – angleška kratica za Natural Environment Teaching: učenje v naravnem okolju) kot v strukturiranem okolju. Za učenje v NET je značilno, da je otrokova motivacija naravna. Vse zahteve, ki jih postavimo otroku, so vezane na njegov naraven interes in ne uporabljamo zunanjih nagrad. Učenje ni strukturirano, vendar je ravno tako načrtovano. Pri strukturiranem učenju pa je terapevt tisti, ki vodi učenje, predlaga dejavnosti v hitrem vrstnem redu in pri tem uporablja zunanjo nagrado.

Obravnava se odvija v obliki vsakodnevnih, rednih vaj, v okviru katerih se izmenjujeta zgoraj omenjena načina učenja. Za dosego določenih ciljev je bistveno, da damo otroku čim več priložnosti za učenje (ponavljanje). Prav zato je zelo pomembno, da je družina aktivno vključena v obravnavo, saj otrok z njimi preživi največ časa.

Vse naloge se razdela na niz manjših in lažjih delov, ki se jih otrok posamezno nauči. Pri učenju mu ponujamo pomoč, ki jo postopno zmanjšujemo, dokler nalog ne opravi samostojno. Nato se posamezni deli nalog nadgrajujejo, dokler se ne doseže želenega cilja. Ves čas učenja otroka nagrajujemo in spodbujamo, ko pa je neka veščina osvojena, začnemo nagrajevanje zmanjševati.

Je ABA zdravilo za avtizem?
Ne, ABA ni zdravilo za avtizem. Je program za rehabilitacijo otroka, osnovan na skupku znanstvenih načel. Vendar nekateri otroci lahko dosežejo tako dobre rezultate, da jih po nekaj letih terapije na vseh razvojnih področjih ni več moč ločiti od ostalih otrok. Trenutno predstavljajo obravnave na osnovi ABA edini znanstveno dokazano uspešen terapevtski pristop za avtizem. Vsi ostali pristopi so zgolj eksperimentalni in nimajo znanstveno podprtih dokazov o uspešnosti. Do nekaj let nazaj so bili zelo močni vplivi t.i. biološkega pristopa k avtizmu – dodajanje vitaminov, mineralov in številnih ostalih snovi, za katere se je upalo, da bodo prinesle čudežno ozdravitev. Žal nobena znanstvena raziskava ni potrdila dejanskega doprinosa k izboljšanju otrokovega stanja. Pomembno se je zavedati, da dodatki in zdravila le pomagajo otroku, da je bolj dojemljiv, a le z intenzivno obravnavo se bo otrok učil in napredoval.
Napredki otrok deležnih obravnave ABA so v večini raziskav vidni predvsem na področju zvišanja intelektualnega kvocienta, verbalne in neverbalne komunikacije, pozornosti, socialnega vedenja, upada nezaželenega vedenja.

 

 
Copyright TATA © 2013